Kako je Bela krajina postala mejno območje
19. februar 2019, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM, Ljubljana. Tretje predavanje v sklopu Migracije v času in prostoru. Belo Krajino je v javni percepciji nedvomno zaznamovala žica na meji, o kateri se govori bistveno več kot o ekonomskih in socialnih problemih, ki jih ta odrezana regija doživlja že vrsto let. Podrobnejša analiza nam razkrije, kako je prav vzpostavljanje meja med “Vzhodom in Zahodom” v veliki meri prispevalo k odrezanosti področja, ki ima sicer bogato zgodovino tako čezmejnega povezovanja kot tudi množičnega izseljevanja.
TRETJE PREDAVANJE V SKLOPU
Božidar Flajšman
Kako je Bela krajina postala mejno območje
Belo Krajino je v javni percepciji nedvomno zaznamovala žica na meji, o kateri se govori bistveno več kot o ekonomskih in socialnih problemih, ki jih ta odrezana regija doživlja že vrsto let. Podrobnejša analiza nam razkrije, kako je prav vzpostavljanje meja med “Vzhodom in Zahodom” v veliki meri prispevalo k odrezanosti področja, ki ima sicer bogato zgodovino tako čezmejnega povezovanja kot tudi množičnega izseljevanja. Jana Milovanović, raziskovalka in avtorica dela “PROTI TOKU - Oris obkolpskih mejnih odnosov skozi čas”, je temeljito obdelala razmere v regiji in nam bo s svojo analizo pomagala razumeti ozadje trenutnih političnih razmer, k širši zgodovinski perspektivi pa nam bo pomagal zgodovinar in poznavalec regije Božidar Flajšman.
Migracije v času in prostoru
Sklop predavanj Kantina
Razprave o migracijah je v zadnjih letih močno zaznamovala t.i. begunska kriza, kot so mediji poimenovali številčnejše prehode meje leta 2015. Ob sami besedi ‘migracije’ se nam zato pred očmi narišejo nepregledne kolone ljudi iz Bližnjega Vzhoda, militarizirani odzivi držav Evropske Unije in seveda družbena polarizacija ter vzpon sovražnih skupin. Migracije so postale sinonim za izredne razmere. Toda optika, ki prikazuje množične selitve leta 2015 kot nekakšno izredno naravno nesrečo, ki jo morajo države na vsak način obvladati, nas pelje stran od resničnega razumevanja tega večplastnega procesa. Množična gibanja ljudi iz ene regije v drugo imajo svojo kompleksno zgodovino in so neločljivo povezane z globalnimi ekonomskimi procesi, ki v enaki meri zadevajo tako domačine kot migrante.
Brez razumevanja, kako so nastale naše meje, kaj je to pomenilo za prebivalstvo in kako so tudi prebivalci Slovenije vključeni v svetovne procese preseljevanja, težko predelamo posamezne pojave, kot so bile migracije beguncev leta 2015. V ciklu predavanj “Migracije v času in prostoru” se bomo posvetili regionalnim razmeram na obmejnih območjih ter poskušali lokalno zgodovino slovenskega priseljevanja in odseljevanja postaviti v globalni kontekst.
